1.09.2013

Dan 51 - Pozitivna in negativna stran občutkov



Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da se dojemam in počutim ujetega, ker se ne morem družiti s prijatelji, da bi se ob njih sprostil in zabaval ter počutil pozitivno, sprejeto, varno in hkrati si odpustim, da se počutim/dojemam svobodnega, kadar se lahko družim s prijatelji in se ob tem počutim pozitivno. Kadar opazim in se zavem, da si želim družiti s prijatelji - se ustavim in diham. Zavedam se s tem izmikam svojim negativnim občutkom, strahu, samoti, žalosti, ki jih doživljam kadar sem sam ali z X/tujci. Obvezujem se, da se ne bom več izmikal negativnim občutkom kadar sem sam, ampak jih bom odpustil/odstranil s samo-odpuščanjem, kakor tudi pozitivne občutke, ko sem s prijatelji, ter se usmeril v dihu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da se lahko samo ob prijateljih sprostim in pozabim na skrbi ter se počutim varno, sprejeto in veselo. Kadar opazim in se zavem, da iščem prijatelje, da bi se ob njih sprostil in počutil dobro/pozitivno - se ustavim in diham. Spoznal sem, da si želim druženja s prijatelji zato, ker nočem odstraniti pozitivnih občutkov, pri tem pa ne razumem, da doživljam zaradi tega negativne občutke takrat, ko sem sam. Obvezujem se, da si ne bom več dopuščal ustvarjati dobre/pozitivne občutke s hrepenenjem po druženju s prijatelji in z definiranjem druženja s prijatelji kot nekaj zabavnega/pozitivnega in ob druženju z njimi, ker razumem, da si s tem ustvarjam tudi negativne občutke, kadar se ne družim z njimi, namesto da bi se vedno usmerjal v dihu in bil stabilen.

Odpustim si, da si nisem dovolil spoznati in razumeti, da vedno, ko si želim/hrepenim po tem, da bi se družil/pogovarjal s prijatelji/X, ob tem v bistvu nočem odpustiti/odpraviti pozitivnih občutkov, ki jih ob tem doživljam, zato si tudi dopuščam, da se počutim negativno/žalostno/slabo/ujeto/jezno, kadar dojemam, da tega nimam, zato da bi se lahko kasneje spet počutil pozitivno/več kot/veselo. Obvezujem se, da si bom vedno odpustil in odpravil tako dobro/pozitivno stran občutkov, kot tudi slabo/negativno stran občutkov, ker se zavedam, da lahko edino tako ustavim polarnost uma, kjer skačem med pozitivnimi in negativnimi občutki.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti se pozitivno/veselo, kadar najdem/dojamem/spoznam neko svojo točko in hkrati si odpustim, da se v nasprotnem primeru počutim negativno/jezno in se obsojam ter obupujem nad sabo, kadar dojemam, da nisem dovolj odkrit s sabo in da ne dojemam, ne spoznavam, ne najdem svojih točk/konstruktov in jih ne odpravljam učinkovito. Kadar opazim in se zavem, da se počutim veselo/pozitivno ob spoznavanju/razumevanju samega sebe ali ko se počutim negativno/slabo, kadar dojemam, da se ne spoznavam učinkovito in da ne dojemam/razumem sebe in svojih točk - se ustavim in diham. Obvezujem se, da si ne bom več dovoljeval ustvarjati pozitivnih občutkov, ko bom spoznal in dojel neko točko o sebi, in da si ne bom več dovoljeval ustvarjati negativne/slabe občutke, ko bom dojemal, da se ne spoznavam učinkovito in da ne odpravljam svojih umskih konstruktov učinkovito, ker se zavedam, da s tem sodelujem v umski polarnosti pozitivnosti in negativnosti. Namesto tega se bom usmeril z dihanjem in si odpustil in odpravil obe energetski polarnosti uma.

Odpustim si, da si nisem dovolil in sprejel odpustiti/odpraviti vseh pozitivnih občutkov, ker me je strah, da se bom potem vedno počutil slabo/negativno. Kadar opazim in se zavem, da si nočem odpustiti/odpraviti pozitivnih občutkov - se ustavim in diham. Zavedam se, da se z odpravo pozitivnih občutkov ne bom vedno počutil le še negativno, zato ker sem spoznal in razumem, da pozitivni občutki ne morejo obstajati brez negativnih in obratno, ker so drug od drugega nerazdružljivo odvisni, ker vedno nastanejo iz separacije in polarnosti uma, ker le tako lahko v sebi ustvarjam trenje in posledično energijo za obstoj uma/ega, namesto da bi se v vsakem trenutku usmerjal stabilno v dihu. Zato se obvezujem, da se bom vedno zavedal neizogibne povezanosti med pozitivnimi in negativnimi občutki in si vedno odpustil/odstranil obe plati, ker lahko le tako ustavim polarnost uma/ega in prehajanje med pozitivnimi/negativnimi občutki in se tako učinkovito, stabilno usmerjam tukaj v dihu v vsakem trenutku.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti/dojemati se veselo/pozitivno/zagnano/samo-direktivno/ponosno, kadar dojemam, da sem napisal precej/dovolj/zelo dolg blog, ter da se počutim/dojemam slabo/negativno/žalostno/brezvoljno/manjvredno in osramočeno, kadar se dojemam in se mi zdi, da sem napisal prekratek blog. Ko se tega zavem - se ustavim, diham in zavedam, da sem s tem sodeloval v polarnosti pozitivnih/negativnih občutkov, namesto da bi se vedno usmerjal v dihu. Obvezujem se, da se ne bom več počutil/dojemal veselo/pozitivno/zagnano/samo-direktivno/ponosno, če bom dojemal, da sem napisal precej/dovolj/zelo dolg blog in da se ne bom več počutil/dojemal slabo/negativno/žalostno/brezvoljno/manjvredno osramočeno, če bom dojemal, da sem napisal prekratek blog. Namesto tega se bom usmeril v dihu in se ne obsojal/presojal.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil želeti si nagrade v obliki dobrih občutkov, kadar dojemam, kot da sem nekaj dobro opravil in kadar sem ponosen nase in hkrati si odpustim, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da sem do nagrade upravičen in da mi pripada. Ko opazim in se zavem, da se želim nagraditi z dobrimi občutki, kadar dojemam, da sem nekaj dobro opravil  in/ali sem ponosen nase - se ustavim in diham. Zavedam se, da s tem sodelujem v krogu pozitivnih/negativnih občutkov, namesto da bi se vedno usmerjal v dihu in bil stabilen in učinkovit. Obvezujem se, da si ne bom več želel nagrade v obliki pozitivnih občutkov, kadar bom dojemal, da sem nekaj dobro opravil in/ali bom ponosen nase, ampak bom dobre občutke/ponos odpustil/odstranil s samo-odpuščanjem in se usmeril v dihu.