5.22.2013

Dan 85 - Doživljanje, izkušnje, učenje


Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil doživljanje enačiti z občutki. Spoznal sem in zavedam se, da si željo po doživljanju ustvarjam na podlagi želje po določenih občutkih, zato se bom ob vsaki želji po doživljanju občutka ustavil in dihal. Obvezujem se, da bom poiskal vsak izvor želje po občutku in ga odstranil s samo-odpuščanjem ter se usmeril v dihu.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da zamujam doživljanje, življenje in da nisem v življenju doživel dovolj, da nimam dovolj praktičnih izkušenj, da bi bil enakovreden ostalim. Spoznal sem in zavedam se, da izkušnje ne določajo vrednosti človeka in da bolj/ali manj izkušen človek ni več/manj vreden od ostalih ljudi. Obvezujem se, da ne bom več verjel, da zamujam doživljanje, življenje in da nisem v življenju doživel dovolj, da bi bil enakovreden drugim. Namesto tega bom dihal in se zavedal, da imam v vsakem dihu možnost naučiti/spoznati kaj novega o sebi in svetu in se na podlagi tega usmeriti po zdravem razumu tako, kot je najboljše za vse.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil želeti si delati stvari, ob katerih bi se naučil kaj novega, namesto da bi spoznal in razumel, da se lahko ob vsaki stvari naučim kaj novega o sebi in svetu. Obvezujem se, da bom vsakič, ko se želel naučiti kaj novega, dobiti nove izkušnje in ne bom vedel kako/kje, usmeril pozornost na sedanjost, na dihanje in to, kaj lahko spoznam novega o sebi in tem, kar je trenutno okrog mene.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da nimam dovolj praktičnih izkušenj z ljudmi, druženjem, interakcijo z ljudmi, da bi jim lahko bil enakovreden. Spoznal sem in zavedam se, da v resnici ne potrebujem izkušenj, da se lahko pogovarjam, družim, sodelujem z ljudmi, saj mi učinkovitost pri tem preprečujejo le strahovi im misli, s katerimi se ob tem motim, sabotiram, namesto da bi se usmerjal v dihu in brez strahov vsakič, ko sem z ljudmi, v družbi, ko se pogovarjam ali s kom sodelujem. Obvezujem se, da ne bom več verjel v to, da potrebujem izkušnje, da bi lahko bolje sodeloval z ljudmi in hkrati se obvezujem, da se bom opazoval in odpravil, odstranil s samo-odpuščanjem vse misli, strahove, s katerimi se sabotiram, motim ob druženju, pogovarjanju in sodelovanju z ljudmi.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah zagovarjati svoje stališče pred drugimi ljudmi, ker me je strah konflikta in tega, da ne bom znal učinkovito zagovarjati svojega stališča in da bom zato izpadel neumen, neresen. Spoznal sem in zavedam se, da zdravorazumska stališča, ki so najboljša za vse, ni potrebno zagovarjati, ker stojijo sama zase. Prav tako se zavedam, da se mi ni potrebno samega sebe obsojati kot manjvrednega, neresnega, neumnega, če nekega stališča ne znam utemeljiti ali ko/če se drugi z njim ne strinjajo in se mi posmehujejo. Spoznal sem in zavedam se, da je vsak takšen dogodek priložnost za učenje in spoznavanje samega sebe v smislu razumevanja, kjer so moja prepričanja nerealna, neresnična in neutemeljena. Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da se ob tem, ko mi nekdo pokaže ali ko dojamem, da je neko moje prepričanje nerealno, neprimerno, neutemeljeno, počutim manjvredno in hkrati si odpustim, da sem sprejel in si dovolil ob tem občutku manjvrednosti poslušati zagovarjati moje stališče na vsak način, samo zato da se ne bi počutil kot poraženec in da bi v pogovoru 'zmagal'. Spoznal sem in zavedam se, da si to polarnost občutkov ustvarjam v mislih, ker verjame, da je izgubiti slabo in nedopustno in da moram težiti k zmagovanju na vsak način. Obvezujem se, da se bom ustavil in dihal, ko bom opazil, da je moje stališče neprimerno, neutemeljeno in da se ne bom počutil manjvredno, neumno in kot poraženec. Obvezujem se, da bom vsak takšen dogodek vzel kot priložnost za učenje o sebi in o tem, kje lahko svoja stališča in razumevanje izboljšam in kje lahko odstranim ideje in prepričanja, ki so egoistična, neprimerna in neutemeljena.