10.25.2013

Dan 115 - Neposredna demokracija

Današnja demokracija s poslanci je neprimerno urejena, ker so v parlamentu večinoma vedno isti poslanci, ki živijo v svojem svetu in nimajo realnega pogleda na življenje, tako kot ga občutimo 'navadni' ljudje. Posledično si lahko zagotovijo razne monopole in prejemajo podkupnino s strani korporacij, s čimer so zakoni vedno bolj pisani na kožo kapitalistom in korporativni izkoriščevalski logiki, ki ji ni mar za življenje v nobenem pogledu. Zato je najbolj primerno, še posebej v današnji dobi tehnologije in komunikacijskih omrežij, da se vzpostavi sistem neposredne demokracije.


Neposredna demokracija ne pomeni drastične spremembe obstoječega sistema. Pomeni, da namesto manjše skupine poslancev v parlamentu lahko o zakonih glasujejo vsi volivci države. Prav tako lahko vsakdo predlaga spremembe zakonov ali nove zakone, podobno kot je to mogoče zdaj, le da se vse te pravice in odgovornosti prenesejo na vse volivce. To je danes mogoče dokaj enostavno doseči preko spletnih strani, kjer bomo lahko vsi volivci prebrali in preučili trenutne zakone, podajali predloge za spremembe in nove zakone ter o teh predlogih tudi glasovali. Identiteto vsakega volivca se enostavno določi s pomočjo certifikatov. Seveda je lahko istočasno omogočeno starejšim in tistim, ki niso vešči uporabe računalnika ali spletnih tehnologij, da glasujejo osebno, denimo na občini. Prav tako lahko zanje mesečno ali kako drugače izhaja glasilo, kjer si lahko preberejo zadnje predloge, spremembe in podobno.

Primer strani s podatki o sprejemanju zakonov v EU.
Primer podobne slovenske strani, kjer lahko državljani že podajajo predloge vladi in zanje glasujejo: http://predlagam.vladi.si

Državna politika in zakoni morajo biti takšni, da jih ljudje razumejo in da se večina z njimi strinja, kar pomeni, da so pisani v dobro vseh. To je smisel in bistvo demokracije.

V osnovi je lahko sistem takšen, da lahko kdorkoli predlaga spremembo zakona ali nov zakon. Volivci lahko nato glasujejo o predlogu, ki še ni zakon, in če se pokaže dovolj zanimanja, se predlog poda v obravnavo strokovnjakom, ki ga zapišejo v primerni, razumljivi obliki tako, da ni v nasprotju z ustavo ali drugim pogojem, katerim mora zadostovati. Nato se takšen strokovno urejen predlog zakona poda v glasovanje. Volivci se nato enostavno prijavijo v svoj osebni račun na spletni strani in pregledajo predloge zakonov in sprememb, ki so bile podane na glasovanje. Seveda lahko glasujejo tudi osebno na občini. Nato za vsak predlog podajo svoj glas. Glasovanje je recimo lahko odprto en dan, več dni, en teden ali kaj podobnega, odvisno kaj se izkaže za najbolj primerno, v katerem lahko volivci mirno glasujejo. Voli se lahko denimo enkrat na mesec, enkrat na teden, spet odvisno od tega, kaj se izkaže za najbolj primerno.

Prepričan sem, da bi se s tem na državni ravni začeli sprejemati zakoni po meri ljudi, v dobro ljudi in se zavračali takšni, ki so večini v škodo. Egocentrični predlogi ne bi prišli daleč, saj bi se hitro izkazalo, da je večina proti. Dobri predlogi, v katerih bo večina videla korist, pa bi se sprejeli in lahko tudi ustrezno in hitro popravili, če bi se izkazalo, da so neprimerni ali zastareli.

Nekaj vprašanj in odgovorov:

Kaj pa, če nihče ne bo hotel glasovati?
Tako je danes, ker je večina ljudi ugotovila, da so volitve le farsa in da poslanci tako ali tako sprejemajo zakone po svoje in v korist korporacij. Noben problem ni, če od začetka ali kadarkoli volivci ne bi bili zainteresirani za glasovanje. Zakone se lahko sprejme na podlagi tistih, ki so glasovali. Če jih glasuje zelo malo, bodo pač veljali njihovi glasovi in zakoni. To ni problem, če so ti zakoni v skladu s tem, kar je dobro za vse. Če pa to niso, bodo ostali volivci to hitro zaznali in se naslednjič bolj pozorno posvečali sprejemanju zakonov. Tako bodo tudi spoznali, da vsak glas šteje in da ima vsak posameznik vpliv in dolžnost, da so zakoni pisani v dobro ljudi in življenja nasploh. Mar ni to temelj demokracije?

Glasove se lahko ponareja preko spleta...
Res je, toda zavedati se moramo naslednjega dejstva. Danes se večino bančnih transakcij opravlja elektronsko in vsakdo ima možnost dostopa do svojih računov preko spleta, kjer se prijavimo in osebno identificiramo, nato pa razpolagamo s svojim denarjem po mili volji. Se nam na spletne bančne račune prijavljajo nepridipravi in nam kradejo denar, spreminjajo bilance in tako naprej? Včasih res, ampak izjemoma, pa še to le tisti, ki so zelo tehnično podkovani. In kaj se zgodi potem? Pristanejo v zaporu. Osebna stran za glasovanje državljana je lahko organizirana na enak način. Če lahko danes vsi mirno uporabljamo spletno bančništvo, kjer so v igri velike količine (večinoma sicer ne) denarja, ni vrag, da ne bi mogli na enak način glasovati o zakonih.

Ljudje rabimo voditelje, da nas vodijo in odločajo namesto nas...
Zakaj bi bil naš cilj, da sami sebe ponižujemo in se delamo manjvredne? Takšna trditev izhaja iz pogojenega razmišljanja, ki nam ga sistem vsiljuje na vsakem koraku, v resnici pa seveda ne drži.
Res je, da nihče ne more vsega vedeti, zato potrebujemo strokovnjake in izkušene ljudi, ki bodo predlagali zakone na področjih, ki zahtevajo določena in specifična znanja, prav tako potrebujemo vešče vodje projektov, ki učinkovito koordinirajo delo posameznih skupin. Enako je že sedaj in vse te sisteme in principe že imamo in jih lahko uporabimo na enak način. Danes recimo skupina ljudi, veščih na finančnem področju, pripravi predloge za proračune in podobno, enako je lahko v neposredni demokraciji. Določi se skupino ustreznih strokovnjakov, ki opravijo specifično potrebno nalogo. Nato se predlog predstavi javnosti, ki lahko v nekem omejenem in konstruktivnem slogu poda pripombe, nato pa se predlog enostavno sprejme, če ni nobenega tehtnega razloga za nasprotno. Tako se zagotovi, da se učinkovito in dovolj hitro sprejemajo odločitve, ki so nujne za učinkovito delovanje države.

Seveda pa bo treba prestrukturirati tudi finančni sistem, ko smo že ravno pri denarju, in tega naravnati tako, da podpira dostojno življenje vseh, kot to opisujejo predlogi, kot sta Zagotovljen Življenjski Dohodek in v kasnejši fazi Enakovredni Denarni Sistem. V takšnem sistemu se nam ne bo potrebno ukvarjati s problemi financ in kompleksnega razporejanja le-teh, ker bo sistem temeljil na življenju in enakovrednosti le-tega in ne na denarju.

Pomembno je, da se vsi začnemo zavedati svoje odgovornosti in da začnemo sami stati kot primer rešitve, ki je najboljša za vse življenje. Dokler bomo prelagali odgovornost na druge, se ne bo nič spremenilo in bo vse le še slabše. Zato vabim vse zainteresirane, da preizkusijo brezplačni spletni tečaj, ki nam pomaga prevzeti odgovornost in postati učinkovit praktičen primer tega, kako živeti po principu 'obravnavaj druge tako, kot želiš biti obravnavan sam'. Osebno sem vpisan v plačljiv nadaljevalni tečaj, s katerim si pomagam odstranjevati osebno omejenost in pogojenost s strahovi, čustvi in mislimi. Pomaga mi odstranjevati in spreminjati to, čemur bi nekateri rekli 'človekova narava', kar ni nič drugega kot umski program ali miselni vzorci, ki smo se jih naučili in sprejeli vase skozi odraščanje. Veliko ljudi trdi, da se tega ne da spremeniti, da smo ljudje egocentrični, škodoželjni in podobno, ter da zato ne bomo nikoli mogli živeti v sistemu, ki bo najboljši  za vse. To je čisti nesmisel, saj sem si sam dokaz, skupaj z veliko drugimi, da to ne drži. Počasi in vztrajno skupaj spoznavamo, da smo ljudje enakovredni življenju, ki si na vseh področjih želi dobrih in konstruktivnih odnosov. Vse ostale neprimerne oblike obnašanja človeka izhajajo iz zlorabljajoče vzgoje, ki jo je danes polno vsepovsod, in nerazumevanja delovanja človekovih misli in čustev. Vse to lahko dokaj enostavno popravimo s samo-iskrenostjo, samo-odpuščanjem in samo-korekcijo ter to prenesemo na otroke, ki bodo živeli brez strahu in razumeli enakovrednost vsega življenja in se tako vedno obnašali po principu 'obravnavaj druge tako, kot želiš biti obravnavan sam', ker je tako najboljše za vse. Toda najprej moramo sami stati kot primer.

Pridružite se nam.