10.22.2013

Dan 113 - Kako dejansko deluje globalni bančni sistem?

Zelo malo ljudi razume kako deluje bančni/finančni sistem in zelo malo ljudi dejansko kaj takega zanima. Dejstvo pa je, da je ravno denarni sistem eden glavnih problemov, zaradi katerega ljudje trpimo in preko katerega drug drugega zlorabljamo. Zato ga moramo najprej spoznati in ga nato spremeniti tako, da bo najboljši za vse življenje in v skladu s principom obravnavaj druge tako, kot želiš biti obravnavan sam.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da je bančni/finančni/denarni sistem prezapleten, da bi ga lahko razumel.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da je trenuten bančni sistem edina oblika le-tega, ki deluje in ki je najboljši in najbolj pravičen.

Odpustim si, da si nisem dovolil razumeti in spoznati, da je trenuten bančni sistem zlorabljajoč, krivičen in nesprejemljiv.

Odpustim si, da si nisem dovolil raziskati in preučiti bančnega sistema ter ga razumeti.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti brez dvoma, da so bančniki, odvetniki in sodniki pošteni ljudje, da delajo v korist vseh in da je bančni sistem zasnovan z dobro namero do vseh ljudi.

Odpustim si, da si nisem dovolil izpostavljati napak, nepravičnosti in nedopustnosti bančnega/denarnega sistema.

Odpustim si, da si nisem dovolil iskati in se zavzemati za nove rešitve in predloge bančnega sistema, ki temeljijo na enakovrednosti vsega življenja in zagotavljajo dostojno življenje vsem.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da se bančnega/finančnega sistema ne da spremeniti.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da sam nimam nobenega vpliva na bančni sistem.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil verjeti, da se ne splača truditi za spremembo bančnega sistema.

Odpustim si, da si nisem dovolil spoznati in razumeti, da moram sam stati kot primer spremembe bančnega sistema in kot primer rešitve za nov bančni sistem, ki bo zagotavljal dostojnost življenja vsem. Spoznal sem in razumem, da moram za spremembo bančnega sistema sodelovati z ljudmi, ki so praktično in s pisanjem dokazali, da so se pripravljeni odpovedati egoizmu in lastnemu interesu v zameno za to, kar je najboljše za vse življenje.
Obvezujem se, da bom stal kot primer in si prizadeval za spremembo finančnega sistema na način, ki bo podpiral, omogočal in zagotavljal dostojno življenje vseh.

Podpiram zagotovljen življenjski dohodek (ali UTD): http://basicincome.me/

---

Sledeče besedilo je prevod članka s spletne strani gibanja UBUNTU Liberation Movement iz Republike Južne Afrike.
1) Vse velike banke sveta so v lasti in pod nadzorom bančnih družin.

2) Te nadzirajo celoten proces ustvarjanja, tiskanja in dobavljanja denarja po celem svetu.

3) Tri največja imena (družine) v tem kartelu so Rothschildi, Rockefellerji in Morgani, ki si v končni fazi lastijo in nadzirajo vse banke na svetu, skupaj z majhnim številom drugih vplivnih bančnih družin, kot so družina Carnegie, Harriman, Schiff in Warburg.

4) Kot kolektiv so postali znani pod imenom 'banksters' ali banksterji med tistimi, ki so se začeli zavedati njihovih zahrbtnih aktivnosti.

5) Vse velike centralne banke sveta, vključujoč južnoafriško banko Reserve Bank of South Africa in centralno banko ZDA Federal Reserve Bank, so privatno lastninjene korporacije s popolnim nadzorom nad finančnimi trgi.

6) Tem privatno lastninjenim centralnim bankam so bile dodeljene pravice za diktiranje finančnih pravil ljudem vsake države.

7) Te bančne družine in centralne banke postavljajo pravila sama sebi in niso dolžne odgovarjati nikomur. Za primer, člen 33 iz akta južnoafriške banke South African Reserve Bank jim dovoljuje, da izvajajo svoja dejanja v popolni tajnosti.

8) Globalni finančni sistem, osnovan na dobavi denarja, je tako zapleten in kompleksen, da ga dejansko razume le peščica ljudi. To se vedno uporablja kot izgovor pri izključevanju navadnih ljudi iz sodelovanja.

9) Globoko kompleksen pravni sistem se uporablja na enak način za manipulacijo in za podporo te strukture, ki zavrača dostop navadnemu človeku do pravne pravičnosti.

10) Pravna pravičnost ne more obstajati v situaciji, kjer je država korporacija. Predsednik določa sodnike, zato morajo sodniki soditi v dobrobit korporacij - ne ljudi. Zato so sodišča zgolj izvrševalci bančnih politik.

11) Banke uradno ne upravljajo z denarjem. Upravljajo z menicami, pogajalskimi sredstvi in zadolžnicami.

12) Beseda 'denar' ('money') sploh ni definirana v aktu južnoafriške banke Bank of South Africa.

13) Vsi večji monetarni sistemi sveta so tako imenovani FIAT sistemi. To v osnovi pomeni, da FIAT denar nima nobene bistvene vrednosti IN ni podprt z nobeno plemenito kovino, kot sta zlato in srebro, kot je to veljalo včasih. FIAT denar ustvarjajo banke iz nič, kadar vzamemo 'posojilo'. Dejansko ne pride do resničnega posojila, nič fizičnega se ne izmenja, kar pa je enakovredno ponarejevanju. Južnoafriška dobava denarja se je početverila v preteklem desetletju, kljub temu pa se ta povečana dobava ni odrazila v hkratni povečavi rezerv zlata, srebra ali drugih resničnih proizvodov.

14) To pomeni, da je papirnat in plastičen denar, ki ga uporabljamo, popolnoma brez vrednosti. Denar je le razkošen kos papirja z imenitnimi logotipi brez kakršnekoli vrednosti. Njegova 'vrednost' izvira zgolj iz množic ljudi, ki zaupajo temu denarju in ga še naprej uporabljajo kot sredstvo izmenjave.

15) Za primer; zelo malo ljudi ve, da južnoafriška vlada prejme plačilo / provizijo / zakonito podkupnino za vsak rabljen bankovec ali kovanec, ki ga vrne južnoafriški centralni banki. To plačilo se imenuje 'seigniorage' in omogoča južnoafriški vladi, da zasluži z izkoriščanjem svojih državljanov z uporabo papirnatega/plastičnega denarja, ki ga nadzoruje centralna banka in v končni fazi banka za mednarodne poravnave (Bank For International Settlements), od katere centralna banka prejema svoja naročila.

16) Kljub temu je prepovedano uničevanje teh ničvrednih kosov papirja. Ljudje, ki ponudijo alternativne oblike kosov papirja in ljudje, ki kopirajo te kose papirja, gredo v zapor zaradi kršenja avtorskih pravic.

17) Edini razlog za to, da ima naš denar kakršnokoli vrednost je ta, da mu jo dajemo sami. Dojeta vrednost je edina vrednost, ki jo ima. Če ljudje izgubijo zaupanja v svoj denar, bo vrednost tega denarja izpuhtela, ker te vrednosti nič ne podpira. Dejansko beseda 'credit' (kredit) izvira iz latinske besede credere, kar v prevodu pomeni zaupati. Dokaze o tem najdemo skoraj vsakič, ko kakšen guverner centralne banke odpre svoja usta. Slišali boste besedo 'zaupanje', ki bo vedno znova in znova poudarjena, ker je poglavitna naloga guvernerja centralne banke, da za vsako ceno vzdržuje zaupanje v bančništvo. Erozija zaupanja vodi v zlom sistema. Točno zato so dali na nove južnoafriške bankovce obraz Nelsona Mandele, da bi vcepili in obnovili zaupanje ljudi v denar, med tem ko so popolnoma onečastili Mandelovo predanost do svobode.

18) Banke ustvarjajo denar iz nič preprosto tako, da ustvarijo dolg in kredit v računovodskem računalniškem sistemu. Ta princip se imenuje 'princip ujemanja' (Matching Principle), nadzorujejo in urejajo pa ga splošno sprejeti računovodski principi (Generally Accepted Accounting Principles - GAAP) [5].

19) 'Posojilo' ni posojilo v navadnem pomenu besede. Je pouk / navodilo, da smo mi - kot podpisana stranka, ki v tem procesu ustvarimo zadolžnico, ki jo 'izdamo' bančnim oblastem - dali pravico banki, da v zameno izda svojo zadolžnico. Bančna zadolžnica (v obliki računalniško ustvarjenega bančnega izpisa) je narejena tako, da je videti kot posojilo. Tako je bančna obljuba nam (v zameno za našo obljubo banki) dejansko posojilo, ki ga prejmemo. Tako smo v bistvu naročili banki, naj ustvari denar iz nič. Ker nismo pametnejši, se strinjamo z izkoriščevalskimi pogoji zapisanimi v dogovoru, katere bo seveda uveljavljalo sodišče v korist banke.

20) Banke nimajo lastnega denarja, ki bi nam ga lahko posojale, v nasprotju s prepričanjem večine ljudi. Posojeni denar ni obstajal v sistemu, dokler nam ni bilo odobreno tako imenovano 'posojilo'.

21) Banke ustvarijo denar na podlagi podpisov svojih klientov in tako imenovanih pogodb in posojil, ki jih podpišejo stranke. Te pogodbe so prodane v procesu imenovanem listinjenje [1] tretjim strankam, ki jih nato prodajo na globalnih borzah. To je zelo tajna in skrbno varovana tehnika, s katero banke profitirajo in ustvarjajo neupravičeno bogastvo. Nato takšna posojila v obliki paketov prodajo nazaj ljudem preko pokojninskih skladov in zavarovalnih polic. Ste že zmedeni? Saj bi morali biti. Mnogi odvetniki in večina sodnikov tega ne razume, zato smo to morali preučiti sami, da smo se lahko branili na sodiščih pred tistimi odvetniki, ki branijo bankirje (banksterje) in to natančno razumejo. Ljudje morajo za to izvedeti.

22) S tem, ko banke prodajo naš podpis oziroma 'zadolžnico' ali pogodbo o hipotekarni obveznici, banke izgubijo vse zakonske pravice do katerekoli lastnine, ki so jo financirale. V pravnih izrazih se to imenuje izgubljen 'locus standi' [2].

23) Ko banka listíni [1] posojilo, dobi v zameno plačilo za celoten znesek kapitala posojila, plus obresti, in to v naprej. To pomeni, da je bilo naše posojilo dejansko plačano vnaprej od tretje stranke, ki je zavarovana v primeru neplačanih obveznosti, med tem ko sami nimamo nobenega vedenja o tem, da se to prikrito dogaja.

24) Banke kršijo pogodbeni zakon s tem, da jamčijo posojilo tega, kar ni v njihovi lasti - denarja. Banke samo ustvarjajo denar, v večini primerov kibernetski-denar (elektronski denar), po tem, ko smo podpisali vse dokumente in ko so banke prodale naše zadolžnice tretjim strankam, ki jih nato prodajo naprej tretjim strankam, včasih tudi večkrat, s trgovanjem na globalnih borzah. Zato je listinjenje [1] Ponzijeva shema [3] ali piramidni sistem, ki se je moramo začeti vsi zavedati. Prav tako je znana pod imenom 'bančništvo v senci' ('shadow banking'), o čemer lahko enostavno izvemo več na spletu.

25) Banke nič od tega ne razkrivajo svojim strankam in s tem ohranjajo nevednost ljudi. Lahko verjamemo, da nam v resnici posojajo pravi denar. To je laž. Nikoli nam niso posodili nič, kar bi imelo kakršnokoli vrednost in tako ni nikoli prišlo do 'enakovredne obravnave', kjer tako mi kot banka tvegamo, da nekaj izgubimo. To je v popolnem nasprotju z osnovami pogodbenega prava, kaj šele s skupno moralo in integriteto med ljudmi. Seveda pa banke niso ljudje, so pravne fiktivne korporacije.

26) Sami smo ustvarili vrednost v naših lastnih mislih in z našim podpisom smo povzročili sprostitev denarja od tretje stranke - kupca, ki ga je banka prejela v našem imenu, čeprav nas o tem ni nikoli obvestila, ali pač?

27) Banke delujejo kot posredniki, podobno kot nepremičninski agenti, ker nam ne posojajo LASTNEGA denarja. Ker nam dejansko ne posodijo ničesar, ampak le pridobijo nekaj od tretjih strank na podlagi naših podpisov, so vse obresti, ki jih zaračunajo, popolno izsiljevanje in prevara. Potreben pogoj za veljavnost dogovora ali pogodbe dveh strank je odkritost / razkritje.

28) Denar v Republiki Južne Afrike tiska kovnica Južne Afrike, ki je prav tako privatno podjetje, ki enostavno ustvarja dobiček na račun trdega dela državljanov. Toda nedavno je bilo to delo prestavljeno na Švedsko, kar je bila polomija, ki je povzročila veliko sramoto centralni banki, saj je bilo po vrednosti za več milijard Randov bankovcev natisnjenih nepravilno, v napačnih dimenzijah, zato so jih morali uničiti. Toda brez panike, saj gre le za papir z nekaj imenitnimi logotipi.

29) Centralna banka, ki je privatno podjetje, nadzoruje tiskanje denarja, ki ga nato proda ali posodi bankam za le majhen delež dejanske vrednosti, ki jo sami bankovci predstavljajo.

30) Ko banke vrnejo izrabljene bankovce centralni banki, v zameno prejmejo plačilo, ki je le malo manjše od dejanske vrednosti vrnjenih bankovcev, s tem pa ustvarjajo zase bogastvo z ustvarjanjem denarja iz nič, zgolj s prelaganjem papirja.

31) Banke prakticirajo tako imenovano bančništvo delnih rezerv. To pomeni, da morajo obdržati le majhen delež kateregakoli depozita, preostalo pa lahko večkratno ljudem posojajo naprej. S tem ustvarjajo vse večji dolg, vezan na denar, ki sploh ne obstaja.

32) Za primer: Za vsakih 100€, ki jih položimo na račun, lahko banka posodi naprej približno 900€ namišljenega fiktivnega denarja drugim strankam. Prava prevara je v tem, da zaračunavajo obrestne obresti na ta neobstoječ denar. To je očitna goljufija in kdorkoli drug bi za dolgo časa moral v zapor zaradi takšnega početja.

33) Obresti so zaračunane vnaprej. Obresti so obravnavane kot 'pravi denar' s strani banke in ta namišljen denar se uporabi za nova posojila, ustvarjena iz nič, na osnovi teh obresti, ki že v prvi vrsti niso obstajale.
34) Glede na trenutno stanje na svetu ni dovolj denarja, da bi z njim lahko odplačali vse dolgove, nastale zaradi obresti. Točno to je situacija, ki so jo želeli ustvariti banksterji. Situacijo, ki jim daje popoln nadzor nad premoženjem in drugimi sredstvi, ki si jih lahko banke prilastijo zato, da bi jih lahko prodale naprej drugi naivni osebi, ki bo najverjetneje končala v enakem prezadolženem položaju.

35) Vse te aktivnosti neprenehoma podpira pravni sistem skupaj z ignorantskimi sodniki, ki nadaljujejo s prevarami navkljub jasnim dokazom. Kljub temu vsi sodniki niso ignorantski. Vseeno pa mnogi dobivajo plačilo od bank in si prizadevajo za ohranitev sistema goljufivih prevar nad nič hudega slutečim prebivalstvom, ki verjame, da so sodniki na vrhu seznama ljudi z visoko integriteto.

36) V nekaterih državah zapirajo ljudi, ki trdo delajo, ker ne morejo poplačati svojih dolgov. To je očiten zločin proti človečnosti, za katerega bi morali bankirje zapreti, sodniki pa bi morali odgovarjati nam ljudem, katerim služijo. Toda sodniki ne služijo ljudem, ampak korporaciji, ki jih zaposluje - THE REPUBLIC OF SOUTH AFRICA [4] in drugim korporacijam, ki se pretvarjajo, da so države. Tako večina sodnikov uveljavlja pravice korporacij in ne ljudi.

37) Natisnjeni bankovci, ki jim pravimo denar, so v resnici orodje dolga in bi morali biti prepovedani. Denar, ki ga poznamo danes, se lahko izda le na podlagi dolga. Rečeno je, da je okrog 40% dolga ZDA fiktivnega, ponarejenega dolga, ki si ga lasti Federal Reserve Bank, ki ga je izvirno ustvarila iz nič in nato nanj zaračunala obresti. Ves zbran davek na prihodke v ZDA se porabi za odplačevanje obresti dolga ZDA do banke Federal Reserve Bank in njenih lastnikov.

To je le del pretkanih spletk in prevar, ki so bile ustvarjene zato, da bi ostali nevedni in popolnoma zasužnjeni banksterjem in njihovemu globalnemu nadzoru.

Opombe:

[1] Listinjenje: Preoblikovanje hipotekarnih in drugih posojil v vrednostne papirje, s katerimi se trguje na organiziranih trgih vrednostnih papirjev.


[2] Locus standi: Pravica ali zmožnost, da se uveljavljamo na sodišču.

Definicija povzeta in prevedena po definiciji Oxfordskega slovarja. Vir: http://www.oxforddictionaries.com/definition/english/locus-standi

[3] Ponzijeva shema (piramida): Se smatra za finančno prevaro in je zato z zakonom prepovedana. Definicijo in več podatkov najdete na Wikipediji: http://sl.wikipedia.org/wiki/Ponzijeva_shema

[4] THE REPUBLIC OF SOUTH AFRICA je registrirano ime korporacije z enakim imenom kot je ime te države.

[5] Sprejeta pravila finančnega računovodstva, ki veljajo v neki državi.