10.25.2013

Dan 116

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil počutiti se manjvredno, kadar je nekdo poleg mene jezen.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil jemati emocionalne komentarje drugih osebno.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah, kadar nekdo govori o meni z jezo in emocijami.

Odpustim si, da si nisem dovolil izpostaviti reakcij drugih tako, kot jih resnično vidim.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah, da bi drugim povedal direktno kaj počnejo, kadar je to primerno.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil iz strahu pred reakcijami drugih olepševati stvari, ki jih povem.

Odpustim si, da si nisem dovolil biti vedno pozoren na ljudi in okoliščine okrog sebe, s tem ko sem zataval v mislih. Kadar opazim in se zavem, da sem zataval v misli in da se ne zavedam okolice - se ustavim in diham. Obvezujem se, da bom misli/sanjarjenja ustavil z dihanjem in samo-odpuščanjem in se usmerjal v dihu tako, da se bom vedno zavedal okolice.