11.01.2013

Dan 121 - Spominjati se mrtvih na lep način

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil spominjati se na mrtve tako, da se spominjam samo pozitivnih spominov, ki mi dajejo pozitivne občutke. Spoznal sem in zavedam se, da na tak način ne vidim dejanske preteklosti in da se zato iz nje ne morem nič naučiti. Obvezujem se, da se ne bom spominjal zaradi pozitivnih občutkov, ampak bom iz spominov odstranil vse pozitivne in negativne občutke s samo-odpuščanjem in se spominjal ljudi, stvari in dogodkov brez reakcij tako, da mi bodo ti spomini v pomoč pri tem, da ne bom ponavljal zlorabljajočih vzorcev in napak, ampak bom namesto tega uporabil spomine kot izkušnje pri iskanju rešitev, ki so najboljše za vse življenje.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil spominjati se mrtvih zato, da bi se poistovetil s temi spomini in se preko njih omejeval skozi verovanje, da sem jaz moji spomini. Spoznal sem in zavedam se, da ni potrebno, da me spomini definirajo in določajo, kdo jaz sem. Spomini so le del izkušenj, ki me ne definirajo več, ko s pisanjem, samo-odpuščanjem in samo-korekcijo odpravim čustvene reakcije nanje. Tako lahko v vsakem sedanjem dihu odločam o tem kdo sem, brez preteklih čustvenih bremen. Obvezujem se, da bom na tak način odpravil vse čustvene reakcije na spomine in se v vsakem dihu odločal stati kot enakovredno življenje in delovati tako, kot je najboljše za vse ter dajati drugim tako, kot želim sam prejeti.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil 'spominjati se mrtvih' označevati kot nekaj žalostnega. Spoznal sem, da je popolnoma nepotrebno, da smrt in spomin na mrtve definiram kot nekaj žalostnega. Obvezujem se, da smrt in spomin na mrtve ne bom več definiral kot nekaj žalostnega.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil spominjati se mrtvih zato, ker si želim, da bi se me tudi drugi spominjali po moji smrti. Spoznal sem in zavedam se, da to počnem zaradi strahu pred tem, da me ne bo več. Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil, da me je strah, da me po smrti ne bo več. Spoznal sem in zavedam se, da je popolnoma nepotrebno, da se ubadam s tem, kako bo po smrti in ali me potem ne bo več, ker tako zamujam to, kar je tu, sedaj, v vsakem dihu. Zato se obvezujem, da bom pozoren na vsak sedanji dih in da se bom posvečal življenju v sedanjem trenutku na način, ki je najboljši za vse, ker bom le tako živel najbolj popolno.

Odpustim si, da si nisem dovoli spoznati, da skozi izživljanje umskega obreda spominjanja na mrtve zlorabljam žive in življenje tako, da delam smeti s svečami in podobno. Obvezujem se, da tega vzorca ne bom več izživljal.

Obvezujem se, da se bom mrtvih spominjal ter jih spoštoval tako, da se bom posvetil sedanjosti in živim in z zgledom zagotovil, da se nikoli več ne bodo ponavljale napake, zlorabe in trpljenja, ki so jih prestajali naši predniki. Skupaj z ostalimi Destonijci bom stal za enakovrednostjo vsega življenja in iskal ter vpeljeval rešitve, ki so najboljše za vse.