6.07.2014

Dan 144 - Demokracija na papirju ni praktična

Danes pravimo, da živimo v demokraciji, vendar moramo biti bolj natančni. Živimo v predstavniški demokraciji, ker volimo svoje predstavnike, ki potem bolj kot ne sami odločajo o stvareh. So torej diktatorji. Na besedo diktator ljudje čustveno reagiramo z odporom, ker diktaturo povezujemo z zlorabami položaja. Takšne reakcije si moramo odpustiti, ker nam meglijo realen pogled na besedo in s tem na svet.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil besedo diktator definirati in dojemati kot negativno.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil se počutiti jezno ob besedi diktator, ker krivim diktatorje za njihove zlorabe.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil jeziti se na diktatorje in prelagati krivdo in odgovornost nanje. Spoznal sem, da mi to pri ničemer ne pomaga, ker mi čustvo jeze megli pogled na realnost. Obvezujem se, da se ne bom več jezil ob besedi diktator in da ne bom več krivil in prelagal krivdo za zlorabe na diktatorje, namesto tega bom pogledal nase in popravil svoje vzorce obnašanja, kjer se sam obnašam diktatorsko in želim vsiljevati svoja prepričanja in namere drugim in jih s tem zlorabljati.
Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil na besedo diktator reagirati s strahom pred avtoriteto. Zavedam se, da je ta strah nepotreben, ker mi megli pogled na realnost, zato se obvezujem, da ne bom več povezoval besede diktator s strahom pred avtoriteto.

Bolj natančno lahko torej rečemo, da živimo v predstavniški diktaturi. To pomeni, da večinoma še vedno prelagamo odgovornost za skupnost na peščico drugih, ki pa niso po svoji osebnostni zrelosti nič kaj drugačni ali boljši od povprečnega človeka. Marsikdo bi trdil, da imajo celo še bolj sebične interese. Rešitev za to je ena in edina: vsi moramo prevzeti odgovornost zase in za našo skupno prihodnost tako, da se zazremo vase in se spremenimo tako, da se bomo vedno ravnali po principu "ne obravnavaj drugega tako, kot nočeš biti obravnavan sam". S takšnim načelom lahko ustvarimo pravo demokracijo - neposredno demokracijo, v kateri odnosi med ljudmi ne temeljijo na principu gospodar-suženj, ker se vsi obravnavamo enakovredno in kjer ima vsak enakovredno možnost in hkrati odgovornost, da sodeluje pri vpeljavi rešitev, ki so najboljše za celotno družbo.

Politične stranke danes še vedno delujejo hierarhično in zato niso zares demokratične. Samo-iskreno gledano, so zelo hierarhično diktatorske. Krivi za to smo si sami, ker prepogostokrat delujemo preveč egocentrično, sebično, da bi se lahko sporazumeli neposredno demokratično, kot enakovredni ljudje, kjer štejejo le dobri argumenti in rešitve, ki so najboljše za vse nas. Zato je odgovornost spet na vsakem izmed nas, da se zazremo vase in odstranimo vse tiste lastne miselne in čustvene vzorce, zaradi katerih ne vidimo naše skupne stvarnosti takšne, kot je, ampak jo vidimo skozi lasten filter sebičnosti, ki nam megli pogled pred tem, kar je najboljše za vse nas, zaradi česar sami sebe oviramo pri vzpostavljanju neposredne demokracije in zaradi česar posledično ustvarjamo odnose med ljudmi po principu gospodar-suženj. To ni sprejemljivo. Naša diktatorja morata postati fizična stvarnost in princip "ne obravnavaj drugih tako, kot nočeš biti obravnavan sam". Vse ostale sebične težnje pa moramo odpraviti, ker z njimi vedno povzročamo le trpljenje in zlorabe.

Sam kot član ene izmed strank na podlagi lastnih izkušenj opažam in ugotavljam, kako pomembne so zgornje ugotovitve. Če posamezniki ne bomo prevzeli odgovornosti zase in si praktično, z zgledom, prizadevali k ustvarjanju neposredne demokracije, kjer so najbolj pomembni praktični argumenti in rešitve, ki so najboljše za vse nas, potem bomo ponovno ponavljali napake iz preteklosti, saj ne bomo ničesar zares spremenili. Pomembno se je zavedati, da vsi problemi družbe vedno izhajajo iz nas posameznikov in tega, po kakšnih principih se ravnamo in na kakšen način ustvarjamo odnose med ljudmi. To pa lahko ugotovimo in popravimo zgolj in samo tako, da smo samo-iskreni, da raziščemo vzroke za svoje vzorce razmišljanja, za svoja čustva in posledično ravnanja, preko pisanja in odpravljanja svojih vzorcev, torej preko izvajanja samo-korekcije, tako kot to nakazujem sam v svojih dnevnikih in tako kot to nakazujejo tudi mnogi drugi na enak način.

Danes imamo demokracijo na papirju in hierarhično predstavniško diktaturo v praksi. To ni sprejemljivo, ker s tem sebičnost prevlada nad zdravorazumskimi rešitvami, ki so najboljše za vse. Zato je čas, da se vsak izmed nas zazre vase, prevzame samo-odgovornost in da se skupaj zavzemamo za vzpostavitev čimbolj praktične neposredne demokracije. To seveda lahko najlažje storimo znotraj organizacije, kot je politična stranka.