11.24.2014

Dan 204 - Reakcija

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil reagirati s čustvom užaljenosti, manjvrednosti in občutkom žrtve, ko sem opazil/dojel, da me X presoja in sodi, ker sem se počutil samozavestno in pozitivno.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil kriviti X za to, da se počutim užaljeno, manjvredno in kot žrtev, ker je izpostavila, da sem čustven/energetski.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil braniti svoj pozitivno čustveno stanje z izgovorom, da se upravičeno lahko tako počutim, ker sem počel nekaj, kar je dobro za vse ali ker sem presegel neko svojo omejitev.

Odpustim si, da sem sprejel in si dovolil za svoja negativna čustva užaljenosti in manjvrednost kriviti X in to uporabiti za izgovor, da je najin odnos neučinkovit. Ko opazim in se zavem, da za svoja čustva krivim X in to uporabljam kot izgovor za to, da je najin odnos neučinkovit - se ustavim in diha. Zavedam se, da s tem zgolj prelagam odgovornost za svoja čustva na X, namesto da bi prevzel popolno odgovornost in takoj apliciral samo-odpuščanje in samo-korekcijo. Zato se obvezujem, da bom vedno pozoren na to, da ne bom za svoja (negativna) čustva krivil X in da jih ne bom uporabil kot izgovor za to, da je najin odnos neučinkovit, da bi s tem lahko krivdo prevalil na X in da mi ne bi bilo treba prevzeti odgovornosti za svoja čustva.

Odpustim si, da si nisem dovolil takoj ustaviti čustva užaljenosti in manjvrednosti, ko je X izpostavil/-a moje čustveno stanje na način, kot ga sam nisem dojemal. Ko opazim in se zavem, da čustveno reagiram z užaljenostjo in manjvrednostjo, kadar nekdo izpostavi svoj pogled name na način, ki ga jaz nisem dojemal/opazil - se ustavim in diham. Spoznal sem in zavedam se, da nima smisla, da reagiram z užaljenostjo ali manjvrednostjo, ker bom s tem le povečal reakcijo. Zato se obvezujem, da bom vedno pozoren na to, da bom takoj ustavil reakcijo užaljenosti in manjvrednosti, kadar bo nekdo izpostavil nek moj vzorec, pa naj bo ta resničen ali ne - z dihanjem in s samo-odpuščanjem.