12.18.2014

Dan 212 - Subtilne a pomembne reakcije

Zapis dnevnih aktivnosti:

9:50h- vstajanje, zajtrk
10- hišna opravila
11- pregled mailov, učenje besedišča s programom TechnoTutor
12- druženje s partnerko, poslovni pogovor, kosilo, poslušanje izobraževalnega intervjuja, trgovina
15- služba
22- pregled mailov, pisanje dnevnika

Danes zjutraj sem se pri vstajanju opazoval, kako začnem razmišljati o aktivnostih, še preden vstanem. S tem si nato ustvarjam tudi odpor do vstajanja, na kar sem že pisal samo-korekcijo. Danes zjutraj sem jo tudi apliciral, tako da sem ustavljal misli in dihal, vendar še vedno nisem vstal takoj, ko sem se zbudil, ampak sem še slabo uro malo dremal. To moram odpraviti, saj se s tem podrejam čustvu odpora, namesto da bi se takoj usmeril v dihu, brez nepotrebnega razmišljanja in ustvarjanja čustvenih reakcij do aktivnosti vstajanja.

Po pregledu dneva nisem zaznal večjih čustvenih reakcij. Zavedam pa se, da sem imel več manjših, subtilnih čustvenih reakcij, ki jih prav tako ne gre spregledati, saj izražajo momente, v katerih nisem bil samo-direktiven in sem se avtomatično (kot robot) podrejal tem čustvom in si dopustil, da me za trenutek vodijo. Sem pa tudi hkrati delal že delal korekcijo.

Recimo pri pomivanju posode sem najprej začutil rahel odpor, ko mi je partnerka rekla, če jo lahko jaz pomijem. Vendar sem se hitro usmeril in jo pomil.

V trgovini sem si dopustil, da me vodi čustvo poželenja in vznemirjenja ob tem, ko sem šel pogledat določene igrače, do katerih sem čutil željo po tem, da bi jih kupil zgolj zato, da bi se počutil bolj veselo. To je seveda zabloda, ker saj svoje počutje pogojujem s tem, kaj kupim in kaj imam. Ravno zaradi tega občutka je večina ljudi v današnjem kapitalizmu tako zaslepljena z nakupovanjem in materializmom: zaradi kratkotrajnega občutka sreče, vznemirjenja in moči, ko nekaj kupimo. To ni sprejemljivo, ker s tem zlorabljamo sebe, druge in planet, ker dopuščamo tak sistem, v katerem so profit in osebna sebična čustva bolj pomembna od samo-odgovornosti in zagotavljanja dostojnosti življenja za vse.

Prav tako sem še vedno reagiral z občutkom vznemirjenja ob pogledu na določene ženske, ki so se mi zdele seksualno privlačne. Odprava podrejanju seksualnim energijam zahteva odločno in vztrajno samo-direkcijo, ki mi jo v takšnim navidezno nepomembnih in kratkih trenutkih, ko opazim ali pogledam za neko žensko, še vedno manjka. Ob takšnem ravnanju namreč presojamo soljudi in jih zlorabi za namen lastne seksualne vzburjenosti, kar je sebično in prav tako vodi v zlorabo, ki jo dopuščamo recimo v obliki seksualizacije in opredmetenja žensk ter zlorabe žensk v pornografski industriji ali v propagandi izdelkov, kjer se ženske namerno izrablja zato, da privabljajo poglede in zanimanje moških, ki se podrejamo svojim sebičnim seksualnim energijam. Seveda velja podobno za oba spola in vsi ljudje smo enako odgovorni, da to podrejanje seksualnim energijam in posledični sebični zlorabi soljudi naredimo konec, ker je to nesprejemljivo, saj se ob tem obnašamo kot organski roboti brez samo-direkcije.

Obvezujem se, da bom za omenjene reakcije izvajal korekcijo v praksi tako, da ne bom več sodeloval v miselnih vzorcih, s katerimi se posledično začnem podrejati omenjenemu vedenju in samo-ustvarjenim čustvom. Tudi tako, da si bom reakcije odpuščal v momentu, ko jih zaznam.

S tem bom danes pisanje zaključil.